O DRUŠTVU
SPREHAJALNA POT
sprehajalna pot
"Po medvedovih stopinjah"
KOLESARSKA POT
ZGODOVINA
DOGODKI
FOTO GALERIJA
KNJIGA GOSTOV
vpis in ogled
POVEZAVE
seznam povezav
Predstavitev Begunj
Begunje obkrožajo naslednji hribi: Črvivnik, Devčji vrh, Cumarovnik, Špičasto Stražišče, Slivnica in v neposredni bližini Griči. V pradavnini, je na predelu kjer danes stojijo Begunje, stalo jezero. Pritoki jezera so bili takrat iz predela pod Ravnikom, Svetim Vidom, Štrukljevo vasjo, Otavami. Jezero se je razprostiralo do nadmorske višine 610 metrov in je odtekalo domnevno v predelu pod Bezuljakom in Dobcem proti Bistri. Šele približno pred sto tisoč leti pa je po »Idrijskem prelomu« pričela odtekati voda iz jezera skozi razpoke proti cerkniškemu polju. Geološke raziskave vrščaja Cerkniščice na cerkniškem polju so pokazale, da so prvi nanosi grušča stari okrog šestdeset tisoč let in izvirajo iz področja Menišije.(1)
Prvi zapisi o Begunjah segajo v leto 1260, ko so kartuzijani iz Bistre dobili v last od oglejskega patriarha posesti med Cerknico, Vrhniko, Logatcem in Iško. Menišija je pokrajinsko ime za to področje, ki mu pripadajo vasi : Begunje, Bezuljak, Dobec, Kožljek, Selšček in Topol. Iz tega časa izhajajo tudi priimki kmetov svobodnjakov - pogajalcev z bistriškimi kartuzijani ( Meden , Bonač ).
Ljudska pripoved o nastanku Begunj pripoveduje, da so prvi naseljenci Begunj pribežali v te kraje pred sovražniki, ki so jih pregnali iz prvotnega prebivališča. Od tod ime vasi Begunje in prebivalcev begunjci. V Begunjah so se v času turških vpadov pojavili turki dvakrat. Okoli cerkve je stal protiturški tabor, ki je bil zgrajen po letu 1474. Iz tega časa izvira tudi naslednja ljudska pripoved:
Turki so močno pritiskali na branilce v taboru. Ko so domačini sprevideli, da se turkom ne bodo mogli več dolgo upirati, se je nekdo spomnil na panje čebel, ki so jih imeli spravljene v taboru. Močno so te panje pretresli in jih spustili iz obzidja na turke. Razdražene čebele so opravile svoje delo in turke nagnale v beg. Prestrašeni in opikani turki so kričali, da nikoli več ne pridejo v Begunje, ker so Jernejeve muhe prehude, in od takrat turkov res ni bilo več.
Zadnje ostanke protiturškega tabora so begunjci podrli leta 1875, kamenje so porabili za gradnjo zvonika cerkve, kar pa ga je ostalo , pa tudi za gradnjo okoliških hiš.Šolo so begunjci zgradili leta 1859. Prvi je v šoli poučeval samouk Weber. Prvi poklicni učitelj Matej Kukovec, je prišel v Begunje leta 1860.(2)
Znani učitelj, ki je služboval v Begunjah leta 1884 – 85.je bil Jožef Žirovnik, ki je kasneje, – leta1898 napisal kot nadučitelj v Zgornjih Gorjah na Gorenjskem knjigo »Cerkniško jezero«. V Begunjah je leta 1925 poučeval tudi g. Matej Kabaj, ki je napisal znamenito knjigo »Cerkniško jezero in okolica.«.
Med pomembne begunjce pa nedvoumno spada tudi dr. Jože Debevec, rojen v Begunjah leta 1867, ki je prvi prevedel v slovenski jezik Dantejevo » Božansko komedijo«. Bil je papežev tajni komornik, profesor in ravnatelj škofijske gimnazije v Ljubljani , ter prevajalec in pisatelj.
Begunje niso imele svoje župnije. Podružnična cerkev Sv. Jerneja je bila precej manjša od sedanje, svete maše pa so opravljali duhovniki iz fare v Cerknici.
Prvi stalni duhovnik je bil v Begunjah g. Ignacij Rebolj šele leta 1847. Sveti Jernej, kateremu je posvečena begunjska cerkev, je zavetnik kmetov , vinogradnikov, mesarjev , pekov in pastirjev, ter priprošnjik proti živčnim in kožnim boleznim. Cerkev je po letu 1900 temeljito prenovil zidarski mojster Ronko iz Cerknice. Kdaj je bila prvotna begunjska cerkev sezidana ni znano.
Begunje imajo še eno cerkvico, ki je posvečena Sv. Ožboltu, za katero tudi ni podatkov o letu izgradnje. Od te cerkve je sedaj ohranjen samo še gotski prezbiterij. Posebna znamenitost te cerkve je kip Trapanijske matere božje iz 16. stoletja (starost kipa ustreza, ni pa original temveč ponaredek).
© Janez Košir
Viri:
(1) Diplomska naloga Simone Šušteršič iz geografije iz leta 2002 »Geografske značilnosti in razvoj Porečja Cerkniščice« Univerza v Ljubljani – Filozofska fakulteta
(2) Logaško okrajno glavarstvo Zemljepisni in zgodovinski opis. Izdalo Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja Logaškega leta 1889.